Skip to Content

Živa knižnica

Projekt Živa knjižnica izpostavlja pomembnost družbe, ki spoštuje  raznolikost in temelji na skupnih vrednotah v EU.

Živa knjižnica je sredstvo s katerim preko inovativne metode aktivnega, tudi medkulturnega dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi.

Obiskovalci oz »bralci« imajo tako v varnem prostoru možnost pogovora s posamezniki in posameznicami, ki se zaradi svoje osebne okoliščine (geji, muslimani, brezdomci, brezposelnimi, izbrisani, invalidi, Romi…) v vsakodnevnem življenju srečujejo s predsodki in stereotipi. Prav spodbujanje razprave o diskriminaciji, s katero omenjene družbene skupine srečujejo in predstavitev realnosti njihovega položaja pa je cilj projekta Živa knjžnica.

Osnovni problem

V slovenskem javnem prostoru zelo pogosto zasledimo medijsko pisanje o manjšinski problematiki ali različnih verskih skupnostih s pridihom črne kronike; velikokrat si politiki v javnem diskurzu dovolijo sovražne govore nastrojene proti istospolno usmerjenim ali romski skupnosti. Zraven tega si upamo trditi, da je slovenska družba še vedno zelo konzervativna v svojem (ne)sprejemanju različnosti in temelječa na tradicionalnih vrednotah, ki na primer ženskam ne omogočajo enakovredne družbene moči in položajev. To se kaže tako v gospodarstvu, kot javno-političnih sferah, kjer je zastopanost žensk na vodilnih položajih izrazito majhna. Podobno pa se pokaže tudi ko želimo oceniti zastopanost mladih v javnem življenju. Ne samo, da so mladi v Sloveniji družbena skupina z vidno manj politične in ekonomske moči, so tudi pogosto diskriminirani in stigmatizirani kot nezreli, nesposobni, težavni. Skratka po sprehodu skozi slovenski družbeni prostor opažamo, da vidno primanjkuje pozitivnega pristopa k različnosti ljudi.

Opis aktivnosti

S projektom želimo naslavljati ne-redko neenakopraven položaj posameznikov in posameznic, ki se zaradi katerekoli osebne okoliščine, identitete ali poklica itn. soočajo s stereotipi in predsodki v družbi.  Slovenski družbi želimo nastaviti ogledalo ter ji predstaviti raznolikost, ki pa je ne ogroža temveč je njen nepogrešljiv in integralen del. Namen tega projekta pa je nenazadnje tudi spodbuditi razpravo o (civilnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih ipd.) pravicah, ki so vezane na položaj osrednjih skupin tega projekta. Projekt preko ozaveščanja o človekovih pravicah postavlja potrebo po odprtem dialogu nasproti raznoliki in dinamični družbi in

Za potrebe zagotavljanja trajnostnega razvoja projekta pa Živa knjižnica vključuje tudi naslednje elemente: Vzpostavitev mreže partnerjev, rekrutiranje in usposabljanje posameznikov / posameznic (knjig) za sodelovanje na projektu, delo z mediji.

Rezultati

Glede na odzive sodelujočih na projektu kot tudi ostale javnosti smo projekt več kot uspešno predstavili  slovenski javnosti. Medijska kampanja (sodelovanje z novinarji kot tudi plakatna akcija) je bistveno pripomogla k tako prepoznavnosti projekta kot tudi k sami promociji različnosti v Slovenskem prostoru: saj smo ravno pri komunikaciji z novinarji glede Žive knjižnice dajali prednost zgodbam knjig, ki so t.i. vsebina projekta. Različni profili knjig so tako dobili možnost predstaviti svoje zgodbe in s tem spodbuditi sprejemanje različnosti skozi medijsko kampanjo ter projekta Žive knjižnice. Na ta način smo tudi dosegli cilj predstaviti realnost položaja posameznikov in posameznic, ki izhajajo iz družbeno šibkejših skupin in hkrati z izbranimi profili / naslovi knjig očitno pokazali še na problematiko večplastne diskriminacije (mlada mamica študentka, mlada ženska lezbijka ipd. Skozi samo idejo projekta in pa njegove metodologije smo vse udeležene (podpornike, novinarje, prostovoljce, knjige in bralce) pred (ali med) izvedbo aktivnosti seznanili z glavnimi vrednotami EU saj so bile le-te vodilo čez celoten projekt in spoštovanje in izvajanje le-teh pogoj za sodelovanje na projektu, preko tega pa smo jih z različnimi materiali kot tudi skozi nagovor in pogovor spomnili na pomen družbene odgovornosti, ki temelji na konceptu človekovih pravic.