V okviru mednarodne konference, ki je bila organizirana v okviru projekta »Progressing towards Equality (PROTECT) – An Intersectional Approach to Discrimination« smo spregovorili o multipli in intersekcijski diskriminaciji kot specifičnih oblikah diskriminacije. Do diskriminacije namreč redko prihaja zgolj na osnovi ene, temveč k njej lahko prispeva več osebnih okoliščin hkrati. Vsak med nami ima namreč določeno starost, spol, etnično pripadnost, spolno usmerjenost, socialni in družinski status, lahko pa tudi hendikep ali zdravstveno stanje. V določenih situacijah lahko več od teh okoliščin odigra ključno vlogo pri tem, da smo obravnavani slabše od drugih oseb, od katerih se razlikujemo. Eden izmed primerov, ki jih je izpostavil predstavnik britanske glbt-invalidske organizacije Regard James Haskings, je naprimer, da so geji in lezbijke s hendikepom pogosto odrinjeni na rob v glbt-skupnosti, hkrati pa njihova seksualnost ni razumljena v invalidski skupnosti.
»Skupina Regard je nastala leta 1989 prav zaradi tega, ker so se nekateri geji in lezbijke počutili nesprejete tako v eni kot drugi skupnosti. Organizacija združuje 700 članov in ena od naših glavnih nalog je, da lokalnim oblastem razložimo, da so potrebe gejev in lezbijk s hendikepom lahko povsem drugačne od heteroseksualcev, ki imajo hendikep.« V Veliki Britaniji obstajajo še druge podobne organizacije - posebno organizacijo imajo, na primer, lezbijke s hendikepom, pa gluhi geji in lezbijke in podobno. »V zadnjih letih se moramo vse bolj prizadevati tudi za posluh gejevske in lezbične skupnosti. Organizacija Parade ponosa je tipičen primer. Na začetku je bila to aktivistična, brezplačna prireditev, zdaj pa je postala komercialna in organizatorji gledajo na denar. Opozarjamo jih, da dostop na prizorišče za hendikepirane ni urejen, da gluhi potrebujejo interpretatorja in podobno, ampak za organizatorja vse to pomeni dodaten strošek. Zato nas pogosto ne slišijo, pa tudi druge glbt-organizacije nimajo posluha za ta vprašanja.«
Raziskava o intersekcionalni diskriminaciji, ki smo jo izvedli v okviru projekta je pokazala, da tovrstni problemi obstajajo tudi v Sloveniji, čeprav so pogosto skriti. Respondent, ki je gej in ima hendikep, je pojasnil, da bi v gejevski klub v Sloveniji le težko prišel z vozičkom.